PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

Comedian (2002)

3.02.2008

Čisto po naključju sem se ga dokopal. Se še spomnite kako ste se veselili kakšne sladice, ko ste bili majhni? Kakšnega torte, čokolade ali sladoleda, katerega niste hoteli pojesti takoj in na hitro, ampak počasi uživati v njem? Tak občutek sem po dolgem času imel predvčerajšnjim, po ogledu prvih petih minut dokumentarnega filma Comedian.

Dokumentarec spremlja dve zgodbi. Ena je zgodba o vrnitvi Jerryja Seinfelda v svet stand-up komedije, katerega je devetdesetih letih popolnoma zapustil. Vrnitev je krvavo težka tudi zato, ker se je Jerry odločil pokopati celoten stari material in začeti čisto na novo. Poznavalci stand-up komedije si boste ob ogledu tega filma najbrž z roko pokrivali usta ob posnetkih neprepoznavnega, trepetajočega, neprepričljivega, živčnega Jerryja, ki se na odru izgublja tudi po minuto, bere s plonk listov, ipd.

Druga zgodba spremlja prelomne trenutke v karieri mladega, talentiranega, nadutega, sfrustriranega, častihlepnega, tridesetletnega, prikupnega, a rahlo prašiču podobnega, Ornyja Adamsa. Film ima zanimiv potek: začne z zgodno o Seinfeldu, nadaljuje z zgodbo o Ornyju, nato se njune poti prekrižajo (stična točka je George Shapiro), podaljša in zaključi zgodbo o Ornyju, nato pa zaključi še zgodbo o Seinfeldovi vrnitvi.

Prvo se bom posvetil Seinfeldovi zgodbi. Neverjetno. Neverjetno! Velikan, ki trepeta kot najzelenejši rookie. Ki se na odru ne počuti prijetno. Ki dela začetniške napake. Čigar kilometrske pavze za razmislek ne zaležejo in se na koncu zateče k plonku. Vrnitev je težka.

Toda ali je to zares tako neverjetno? Sploh ne. Stand-up je zelo blizu pravici, pravi njegov kolega komik Allan Havey. Ko si gor, na deskah, edino kar šteje, je tvoj act. Tvoj šov. Ker si supermega zvezda, ti bodo stoje zaploskali in ti dali “nekaj metrov prednosti.” Slava te bo držala gor uvodnih nekaj minut, ti bo omogočila lahek začetek. Ampak kaj potem? Komedija ni dvajset minut, pravi Jerry, komedija je uro petnajst! Za nekoga, ki začenja od nule, pa je že 20 minut hudičevo veliko časa. Zlasti ko ne poznaš prave vrednosti tistega, kar si sproduciral prejšnji teden in ko se zaradi tega počutiš kot da si v službo prišel v spodnjem perilu. Ko ne vidiš jasno krivulje svojega nastopa in se zaradi tega počutiš kot v očetovi obleki.

Jerry je gospod. In prav užival sem, ko sem iz ust tega gospoda poslušal shit, ass, fucking, fuck. Nič manj uglajen se mi ni zdel zaradi tega. Le pristnejši. Buddy scene njegovega druženja s Chrisom Rockom, Rayem Romanom in ostalimi komedijanti so me spomnile na to, da sem lahko srečen, da živim v družbi duhovitih ljudi. Njegovo spoštovanje do Roberta Kleina in način, kako je Chris govoril o Billu Cosbyju pa na to, da so najboljši komiki tisti, ki imajo svoj ego pod kontrolo.

Beseda “ego” je odlična iztočnica za drugo zgodbo. Čeprav je samovšečni Orny fant, s katerim se nikakor ne bi hotel istovetiti, sem se popolnoma prepoznal v njegovih skrbeh in frustraciji. “I’m 30 years old, my friends are moving forward, marrying, having kids, making money…. I feel like I’m wasting my life!”… “It’s easy for you to say relax, George, you’ve got money in the bank!”

Jerry in George sta se mu samo smejala. Tako kot se verjetno meni smejejo prijatelji. V smislu: Kaj imaš za skrbeti? Ni to, s čemer se ukvarjaš, tisto v čemer najbolj uživaš? Bi rad delal kaj drugega? Si želiš delati na borzi? Imaš trenutno kakšne pomebnejše opravke?

V obeh stališčih je nekaj resnice. Po eni strani je lahko biti pomirjen, ko si situiran. Po drugi pa, če se nekaj ima za zgoditi, se bo zgodilo. Če zaupaš v svojo komedijo, nimaš kaj skrbeti. Heh, ampak skrb ni nujno slaba stvar. Strinjam se z Jayem Lenom, ki pravi, da je to lahko tisto, kar te žene in ti ne dovoli, da bi se polenil. Da bi po dveh uspešnih TV serijah moral delati kot vratar. Pa naj se Jerryji smejejo. Je pa naravnost idiotsko Ornyjevo neupoštevanje prijateljskega nasveta, da je njegov čas na odru tisto kar šteje. Cosby je car, zato, ker je pri 63-ih sposoben brez pavze ali openerja mojstrsko nastopiti z več kot dvema urama novega, ubijalsko dobrega materiala. Orny je tam kjer je tudi zato, ker blokira samega sebe. Njegova negativnost in napačni motivi se poznajo v nastopu.

Toplo priporočam tale dokumentarec vsem, ki imate radi stand-up komedijo. Želim si, da bi si ga ogledalo tudi čim več tistih, ki še vedno verjamete, da na tem svetu obstaja posebna vrsta ljudi, “rojenih komedijantov”, ki šale kar “stresajo iz rokava”.

Pohvalil bi režijo in montažo. Scena, ko obenem vidimo zaskrbljenega Seinfelda v čakalnici in slišimo njegov nastop v offu, je fenomenalna. Režiser je ulovil veliko zanimih trenutkov, tako značilnih za ta biznis.”1” Jazzy glasba, ki se melanholično razleže po celem filmu, odlično obarva vzdušje večernega življenja ameriških komedijantov.

Za stendaperje je tole zlata vredna stvaritev. Eye opener in vir navdiha obenem. Poseben gušt pa je videti kako največji današnji komedijanti sedijo v razturjenem, popisanem backstage-u nekega majhnega, smrdljivega comedy kluba in razvijajo IDENTIČNE debate kot mi, zelenci, ki v neki odročni, minijaturni Sloveniji opravljamo enako obrt.

Opisano poslastico sem obedoval dvakrat v zadnjih štiriindvajsetih urah. Nabavite si jo in dober tek.

  1. “Npr. “I just shook your hand!” “
  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 3.02.2008 ob 15:00 pod Film, Foto, Komedija, Snov, Stand-up comedy, Vse. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

5 odgovorov na “Comedian (2002)”
  1. buba švabe - 3.02.2008 ob 17:59
    buba švabe

    To sem pa gledal že nekaj časa nazaj. Poučno. :)

  2. TinVodopivec.com - 7.02.2008 ob 00:56

    tudi jaz sem že pred časom pogledal tole. v bistvu ravno, ko sem začenjal s stand up komedijo. pa me je bilo kar groza. ko sem videl, da ima orny cele fascikle polne napisanih šal… jz pa sm mel takrat en list in eno mini beležko z idejam.

    najbol mi je bilo zanimivo, ko se je ornyu videlo, kako je frustriran. ko ni imel pravih rekvizitov za foro s telefonom in je moral uporabiti čevelj. ko se ljudje niso smejali in jih je zmerjal, da so neumni, ker ne štekajo fore. tja ne bi rad prišel. je bilo pa zanimivo, kako je bil jerry živčen, ko se je pripravljal na 5 minut nastopa na lettermanu. vse skupaj je bilo dost podobno našim nastopom na marlenni… noooooooot! :)

  3. Špehšpilja » Objave » Valentinovo, kot ga vidi Jimmy Carr - 14.02.2008 ob 17:17

    [...] be my Valentine ki ga ne smete zamenjati z dokumentarcem o Seinfeldu in Ornyju [↩] [...]

  4. IZTOK GARTNER - 25.12.2008 ob 05:32
    IZTOK GARTNER

    Premalo prepričljiva zadeva.

  5. Valentinovo, kot ga vidi Jimmy Carr « Špehšpilja - 15.07.2009 ob 16:42

    [...] be my Valentine ki ga ne smete zamenjati z dokumentarcem o Seinfeldu in Ornyju [splezaj navkreber] Spisal Stric Bedanc | 14. 02. 2008 | Značke: foto, stand-up | Maščobne [...]

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !