PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

Zabavljaški grenkoslad

26.10.2009

Že dolgo ne pišem poročil z nastopov. Poročil, ki so v prvih dveh letih bila glavni element in polovica vsebine tega bloga. Prenehal sem tudi z občasnimi povzetki dogajanja na tem področju mojega življenja v preteklem tednu, mesecu. Zdajle imam voljo, da napišem eno daljšo objavo. Začel bom pri zagrebškem Panču v začetku septembra.

Odlično sem se imel v Zagrebu, obkrožen s hrvaškimi in slovenskimi stendaperji. Tridnevni festival v Tvornici, vsak večer 6 komikov, po nastopih žurka. Prvi večer smo po šovu šli v Movie pub, ki se nahaja v pritličju prijetnega Movie hotela, v katerem smo bivali. Drugi in tretji večer pa smo žurali v Purgeraju. Festival je bil zelo uspešen, tako z vidika obiskanosti, kot z vidika uspešnosti izvedb vseh komikov. Ne organizatorji, ne komiki nismo obogateli. Kar sem zaslužil, sem tam tudi zapravil, ampak denar res ni najpomembnejša stvar, ko si mlad in ga imaš dovolj za svoje potrebe.

rs129267cropresize.jpg

Vmes sem seveda imel nekaj privatnih in korporativnih nastopov, ki jih ne bom komentiral, ker so privatni in korporativni.

Banzaaaj v SitiTeatru! Zelo dober začetek jesenske turneje. Folka je bilo dvakrat več kot sem pričakoval, praktično polna dvorana. Odlična publika! Četrtkov nastop prav zavidam Murču, Buču, Domagoju in Kreši.

Bučanologija letos ni bila tako dobro obiskana kot pretekla leta, razlog je mogoče obseg standup dogodkov v Kranju, ki so se odvili v mesecih pred Bučanologijo. Na odru se je pojavil Rox, ki ni nastopal kar leto dni in suvereno izvedel svoj železni repertoir. Krešo se je tokrat izkazal bolj kot Domagoj. Tin je bil na nivoju, Mau tudi. Nove Bučeve fore so šle zelo dobro skozi. Jaz pa sem prvič (in verjetno zadnjič) nastopil pijan. Vse skupaj je izpadlo posrečeno, ker je publika odzadaj bila precej razdivjana in bi trezen zaradi tega bil verjetno zelo znerviran. Takole pa mi je bilo malo mar za to, všeč mi je bilo, da je hekler v beli majici moje povratne kajle sprejel kot šov in se zabaval na zajebancijo na lasten račun.

img5637best.jpg

Osmega oktobra smo odprli sezono v Gromki na Metelkovi. Nastopil sem kot prvi, nato pa odšibal še na nastop v Lesce. V Gromki se nisem ravno izkazal. Totalno sem bil pod vtisom, da je v publiki preveč ljudi, ki poznajo moj repertoir na pamet, pa sem za prvi del nastopa spraskal skupaj manj smešne, toda bolj neznucane fore, v drugi del pa sem dal nogomet in diskoteke, ki sem jih v Ljubljani izvajal le dvakrat, v Gromki pa še nikoli. In se je seveda totalno poznala razlika med prvo in drugo polovico. Murč je bil kul, Tin pa bojda razturil.

Novomeški LokalPatriot je veliko več kot lokal. Je ustanova, ki je z dolgoletnim izbranim kulturnim programom izobrazila svojo publiko. To se je videlo že prvič, ko smo tam nastopali. Drugič je naš nastop oškodoval kontekst svetovnega nogometnega prvenstva, toda zdaj je spet bilo super. Nastopili smo na vrtu. Potegnil sem najkrajšo in spet bil prvi. Za mano Tin, za Tinom Murč. Povezoval je domačin Cole. Tin se je lovil prvo polovico in jih v drugi močno dobil, Murč je imel super nastop, tudi s svojim sem bil kar zadovoljen.

88171149238691780125197.jpg

Sledili so trije nastopi v organizaciji Murča: Šentjur, Idrija in Šoštanj.

Šentjurski nastop je bil eden najintimnejših, vsega skupaj 25 stolov. Nastopili smo Cole, Buč in jaz, povezoval je Murč. Nastop je izpadel super, po nastopu pa smo se tokrat usedli na odru in se pogovarjali z mlado publiko. Namen je bil 20 minutni dialog s ciljem izobraževanja in informiranja o žanru, izpadlo pa je tako, da smo se kar celo uro zabavali s šentjursko mladino. Vmes pa še kar uspešno razjasnili nekatere stvari iz ozadja, v katere publika navadno nima vpogleda.

Idrijo smo obiskali Murč, Buč in jaz. Mislim, da je publika bila zelo zadovoljna s šovom, smeha res ni manjkalo. Škoda le, da jih ni prišlo več. Če bi se kakšen izmed nas udeležil bedaste Kmetije, bi dvorana pokala po šivih. Idrijska publika mi je ostala v najboljšem spominu, ker se znajo nasmejati tudi na lasten račun.

Šoštanjska dvorana je bila občutno bolj obiskana, Bučevo mesto je tokrat zasedel Tin, ki je nastopil kot prvi. Jaz sem bil drugi, mesto headlinerja pa sva prepustila domačinu Murču. Še ena zmaga.

Nato pa sem pred sabo imel dva samostojna nastopa. Prvi je bil nastop na Dnevu Olimpijskega komiteja Slovenije ob 15. obletnici te organizacije. Bombnil sem na polno. Povezovalec Igor Bergant me je napovedal kot “vrhunskega umetnika na področju slovenske stand-up komedije, ki nam bo zdaj predstavil svojo umetnost”. Kar sploh ni tako slabo. Veliko večji problem je bil ta, da je že tako zelo uradno in komorno prireditev otežilo dejstvo, da je avditorij Fakultete za šport bil dvotretjinsko prazen. Publika pa je bila povečini sestavljena iz seniorjev, zelo pomembnih športnih funkcionarjev in velikanov slovenskega športa. Ton, v katerem so potekali govori, pa je bil pogrebniški in brez kančka duha. Le Bergant je tu pa tam stisnil kakšno v slogu: “Čeprav Miro Cerar ima same okrogle dosežke, kljub letom ni videti prav nič okrogel.”

Glavno odgovornost za neuspeh seveda nosim sam. Najbolj si očitam to, da sem zelo vidno podlegel pomanjkanju feedbacka. Skrčil sem se na velikost figure iz kinder jajčka. Ampak tak sem. Če se ljudje ne smejejo, me prizadene in tega ne morem skriti. Še vedno čutim vso bolečino cvrenja in podoživljam hlastanje za nasmejanimi obrazi. Starejši temnolas gospod z brado, ki je sedel na sredini dvorane, je s konstantnim nasmeškom bil prava oaza. Tako kot Špik na njegovi desni, kateremu sem v očeh prebral: “Stari, mi je prav bad zate!” Nastop sem vseeno uspel speljati in smiselno zaključiti z najglasnejšim smehom, a to ni bila prav velika tolažba.

V pomoč mi je bilo to, da sem že naslednji dan imel zahteven nastop v Portorožu. Skozi stand-up komedijo sem povezoval predstavitev fotomonografije Svetloba in sol, avtorice Anje Čop. Izpadlo je odlično, kar je bilo ironično zlasti za športnika, ki me je dan prej gledal na Dnevu OKS, pred tem pa v življenju ni slišal zame. V dveh zaporednih večerih je videl dva diametralno nasprotna izida, dve plati zabavljaškega poklica. Tokrat sem bil odločen, da poštirkani Kempinski Palace name ne bo imel vpliva. Če v tekstu imam “ko te jebe”, bom rekel “ko te jebe”.  Ljudje so to sprejeli in mislim, da s tem vseeno nisem zbil nivoja prireditve. Za to priložnost ustvarjeni bit o avtohtonem ptiču, strunjanskem endemitu Plestenusu Strugnanisu, je bil največji zadetek.

Zdaj se počasi pripravljam za sredin nastop v zagrebškem Movie pubu in razmišljam kaj za vraga naj izvajam v Subsubu tretjega novembra, ko naj bi imel vsaj 45 minut. Oldies goldies? Spet?

Oktober je nor. 11 nastopov, pa še nedeljska animacija maratona. Evo, to bi bilo na kratko vse v zadnjem mesecu in pol. Se opravičujem za simonareboljsko dolžino bloga.

  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 26.10.2009 ob 13:16 pod Foto, Komedija, Komikaze tour, Stand-up comedy, Vse. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Zabavljaški grenkoslad”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !