PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

Bergla

15.02.2010

Pred časom sem nekje zasledil izjavo Judy Carter, najbolj znane učiteljice stand-up komedije, v kateri je odgovarjala na vprašanje: kako je z ustvarjanjem novega materiala in koliko se naj komik oprijema starega. In seveda je odgovorila nekaj v stilu, da je treba konstantno delati na sebi in preizkušati nov material. Ampak njen zadnji stavek se mi je zdel vreden posebne pozornosti: “Sometimes it just kills you to do new jokes, when you know the old ones would work so much better. But you gotta do it, because sticking to the old jokes is a killer of a different kind.”

crutch.jpg

Preizkušanje novega materiala je za komika lahko zelo stresna stvar. Ko na novo ustvariš par minut, ni nobenega problema. Jih že nekam stlačiš. Navadno nekam v sredino, med dva preverjeno dobra kosa. Ameri tej tehniki rečejo hammocking, mi pa sendvič. Tudi če bo odziv na nove fore obupen, si varen. Toda ko ustvariš celoten novi set, pojma nimaš kaj imaš v rokah, to pa je obenem vse, kar te tisti večer predstavlja, zlasti za publiko, ki te prvič vidi. Iz izkušenj  sicer lahko vnaprej presodiš, kateri panči so boljši in kateri slabši, toda na odru si z novim setom kot na štangi, ki prečka odprto septično jamo.

Februarja lani sem za predstavo Banzaaaj, tako kot večina Komikaz, ustvaril 14-15 minut novega materiala, h kateremu sem dodal stari bit o živalih in to zapakiral v svoj Banzaaaj set. V času od februarja do julija pa sem ustvaril še bit o zgodovini nogometa (3 min) ter bit o moških v disku (5 minut). Od julija dalje pa same drobnarije in hack. Nič zares uporabnega.

In začelo se mi je dogajati točno to, o čemer je Judy govorila. Ker sem se v večmesečni odsotnosti inspiracije začel mrzlično oprijemati že ustvarjenega, sem postopoma vedno bolj izgubljal prepričanje, da lahko še kdaj ustvarim tako smešno zgodbo kot je Rojen v Jugi ali nek zares dober in lepo zaobkrožen bit. Star material je postal bergla.

Zato sem Valentinov stand-up v Gromki postavil kot test. Trdno sem bil odločen, da tukaj NE SMEM izvajat starih for in da v času od 7. do 14. februarja ustvarim krajšo točko za to priložnost. Ustvaril sem set, ki je bil predvidoma dolg 10 minut in sestavljen iz nekaj uvodnih for, ki se potem prevesijo v kritiko praznika ljubezni, nato pa v obravnavo ljubezni kot fenomena s tezo, da je romantično pojmovanje ljubezni res zgrešeno, ker je prava ljubezen eno samo trpljenje.

8.jpg

Kako je šlo? Odlično. Trikrat boljše kot sem mislil, da bo. Zaradi dobrega odziva se je nastop raztegnil na 15 minut. Zanimivo bo videti kako bo ta točka sprejeta na kakšnem nevalentinovskem nastopu in takrat, ko publika ne bo tako ogreta, kot je bila včeraj. Po drugi strani pa bo že po naslednjih nekaj nastopih verjetno bogatejša za vsaj  5-6 dobrih pančev, kot vsaka druga. Pa tudi končna podoba točke bo najbrž precej drugačna.

Bolj pomembno je to, da sem uspešno odvrgel berglo. In da se trenutno bolj kot kdajkoli prej zavedam nevarnosti stagnacije.

  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 15.02.2010 ob 17:34 pod Komikaze tour, Stand-up comedy, Vse. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

2 odgovorov na “Bergla”
  1. Stric Bedanc - 15.02.2010 ob 17:45

    Wooohooo! Dajmo naši!

  2. trola - 15.02.2010 ob 22:31

    o nečem podobnem sem razmišljala včeraj po odhodu iz gromke…valda z vidika gledalca…kako lahko dober bit čuješ vedno znova in te vedno znova spravlja v smeh, pogosto ob vsaki ponovitvi odkriješ kako novo plast, opaziš kozmetične popravke in te to na nek način še posebej zabava…hkrati pa ni prav nič podobno temu, ko prvič čuješ nov material, ko prvič skužiš neko foro. in potem komaj čakaš, da vse skupaj čuješ še drugič in tretjič itd. in vidiš kak se razvija v res solidno crkujempolekodsmeha tipa zgodbo…just a thought

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !