PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

Delavski Heroji in stand-up na TV

18.06.2011

Včeraj se je ob 21h zaključilo snemanje finalne oddaje projekta Heroji za vse čase. Akcija je potekala na radiu, toda finalni oddaji so nadeli televizijsko preobleko v obliki zabavnega enournega TV šova, ki bo predvajan danes ob 20h, na RTVSlo1. Za vsem skupaj stoji znan avtorsko-producentski dvojec z nacionalke – Sašo Hribar in Bojan Krajnc.

Ideja, da se v soj žarometov postavi delavce kot heroje, na čigar plečih sloni celotna družba, je zlasti nam, otrokom socializma, najbrž kar blizu. Še bolj blizu je mogoče tistim, čigar starši so (bili) pravi blue collar garači. Gradbinci, rudarji, medicinske sestre, kuharice …Vsaj jaz sem takoj, ko sem izvedel za projekt, pomislil na moja dva. Kolikorkoli je nemogoče s podobnim projektom omogočiti priznanje vsem, ki si takšno priznanje zaslužijo, ali ga dodeliti tistim, ki si ne želijo medijskega izpostavljanja, sem mnenja, da je ideja plemenita in hvalevredna ter da je projekt uspel. ”1”. Zanimivo je bilo pokramljati z nekaterimi izmed njih.

Zanimivo je bilo tudi spoznati Sašota (ja, Sašota). Presenetil me je, v živo je drugačen. Poln neke nebrzdane energije, razigranosti, nonstop vpije, se smeje, žvižga ali na nek drug način povzroča hrup. Ko te pozdravi, te pretepe. Ne pretiravam, majke mi. Ti stisne roko, pa te rukne po rami, potem po hrbtu, nato te prime za vrat in te trese. Za konec te še dvakrat tleskne po prsih. Če si ženska, ti mogoče še skuštra lase. Vse to naredi smeje in večini ljudi okrog sebe. Čakal sem samo, kdaj bo to naredil Türku. ”2

Čeprav ga bom naslednjič najbrž pozdravil glasno in od daleč, moram reči, da je ta njegova razposajenost odlično vplivala na nas, komike. Nekaj tednov prej nas je namreč k sodelovanju povabil Bojan. Zamislila sta si pogovorni šov, popestren s štirimi glasbenimi in štirimi stand-up točkami na temo poklicev, ki bi jih izvedli Tin, Klemen Mauhler, Dule Tomić in jaz. V tem vrstnem redu smo tudi nastopili.

TV nastop v stand-up maniri je nekaj, kar moramo v Sloveniji še osvojiti. Tako komiki kot televizijci. Pravila so drugačna, situacija je zahtevna. Ko imaš nekaj let nastopanja v žepu in ko je stand-up publika pred tabo, so ti vsa pravila bolj ali manj jasna. Potem pa prispeš na TV, kjer si le en izmed elementov v celotni zgodbi. Kjer so ljudje že precej čakali, da se stvar sploh prične, potem pa še pretrpeli po možnosti kakšen suhoparen program. Kjer režiserju ni glavni cilj, da je tvoj humor čimbolj realiziran, ampak da šov funkcionira kot celota. Tako se potem z lahkoto zgodi, da med tvojo najboljšo foro, ki je močno odvisna od mimike, ljudje doma gledajo celoten studio s poudarkom na razkošnem led wallu. Kar je še huje, publika je navadno povsod, razen tam, kjer bi morala biti. Pred tabo je zgolj kamera, ki v smislu feedbacka da zelo malo od sebe. In potem si razcepljen: ali govoriti monolog v kamero (direkten nagovor tisočih gledalcev onstran zaslonov, zanemarjajoč maloštevilno publiko v studiu), ali nastopati za publiko v studiu in mimogrede s pogledom občasno preleteti kamero (kamera je le priča dogajanju, je eden izmed gledalcev).

Bojan nam je kot zares izkušen televizijski urednik poskušal dopovedati, da se nikakor ne splača iti na drugo varianto. Tam zunaj je predvidoma 200.000 oči in še enkrat toliko ušes, v studiu pa le peščica. Televizija je eno, navadni stand-up drugo. Toda kaj, ko smo stendaperji povsem navajeni na to drugo in odvisni od prijetnega zvena spontanega krohota in prelestnega prizora karikaturastih, smejočih se obrazov. Bojanovega nasveta se je najbolj držal Dule, potem pa najbrž Tin. Midva s Klemnom sva se precej bolj posvečala publiki kot kameri. Me prav zanima, kako bo izpadlo.

Nastopi vseh štirih so v studiu bili videti fajn, tik pred oddajo smo bili dobro razpoloženi, cel čas smo (v šali oponašajoč Hribarja) drug drugega tepli po hrbtu in glavi. Toda kaj od nastopa v studiu se bo preneslo na publiko doma in kaj ne?

Tisti, ki boste tole prebrali potem, ko ste si ogledali oddajo, lepo prosim, v komentarju napišite kako ste doživeli vse stand-up izvedbe, da lahko malo pretuhtam in pretehtam za v prihodnje.

Dopisano 19.6., po ogledu oddaje: Razočaran. Niti tretjina vzdušja iz studia ni prenešena na TV. Ker publika ni bila ozvočena, so vsi nastopi videti in slišati neuspešni. Resničnost mojih trditev je zelo enostavno preveriti: kliknite na oddajo, na minuto 48:00 in zvišajte zvok na maksimum. Zanemarite moj glas in poslušajte publiko.

  1. “Oktobra naj bi se akcija pričela izvajati še na Hrvaškem in v Srbiji, mogoče tudi v Bosni”
  2. ” Čeprav ni, je na pogostitvi po oddaji ob predsedniku vehementno zavpil vsem zbranim, da naj se ga ne bojijo, naj mu pristopijo in se slikajo z njim in da slikanje stane le 10€.”
  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 18.06.2011 ob 12:05 pod Komedija, Mediji, Slovenija, Stand-up comedy, Vse. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

8 odgovorov na “Delavski Heroji in stand-up na TV”
  1. Žan - 19.06.2011 ob 00:49

    Tin je bil,kar se tiče televizijskih stand upov tokrat najboljši(v živo je še boljši). Se mi pa zdi da po forah, ko je poskušal z mašilom “A NE” boljše zveni, ko se sam sebi narahlo, simpatično nasmeje. Vmes je gledal vstran v publiko in mene pred tvjem ni toliko motilo,ker sem blog prebral pred gledanjem a je bilo vseeno boljše ko je Tin gledal v kamero. Nekatere šale je žal zaradi televizije moral prirejat in so zato bile izvedene slabše,kot Tin to zna. Klemen je bil drugi in se je mogoče edini posvetil najmanj kameri,a vendarle, ko je gledal v kamero ga je reziser tudi lepo pobližal in sem doma z prenosnikom v roki res čutil,kot bi bil tam( edini trenutek ko sem imel ta občutek a to ni odvisno samo od komika tudi od kadriranja in glasbene podlage)ampak mu je uslugo delal klaviaturist,ki mu je “dvignil” vzdušje z glasbeno podlago. Neka stvar, ki sem jo še opazil je ta da je reziser pri Dušanu malo nepravilno kadriral pri nekaterih forah in se res ni videlo tisto kar bi se moralo da bi izvedba prišla bolj do izraza. Po drugi strani je režiser iskal najbolj nasmejane obraze v publiki in jih približal tako da smo čutili toplino nasmeška in občutili E. Perica suvereno takoj vspostavil kontakt s publiko. Dobro je tudi delovalo da si čakal in pustil da se ustvari suspenz in dobi tako fora dodatno težo. Mogoče,kot pripomba da kamera ne prenaša prehitrih gibov in čas je že tako hitro tempiran s strani tv-ekipe in se ti zdijo 2 sekundi v studiu dosti, vendar je gledalec doma v kavču in ne pričakuje stand upa tako da sploh nima časa da pošteka. Dragi kolegi to je bil najboljši stand up na televizijskih šovih,kar sem jih gledal in tudi vi ste delo opravili odlično(tudi kar se tiče tv-ekipe je naredila dobro delo,kot nekateri drugi- Perica ma prav drugo je bolj pomembno kot standup, bi se morali prej usest in povedat pri tej šali me primeš z desne strani itd.).
    Naj povem da vas jemljem, kot mentorje,ki ste veliko bolj izkušeni od mene a vseeno sem si drzil podat svoje mnenje.

  2. perica - 19.06.2011 ob 01:28
    perica

    Tnx za feedback, Žan.

  3. Pepi - 19.06.2011 ob 09:18
    Pepi

    Sicer se ne spoznam preveč, ne na standup, ne na TV, ampak mogoče bi vseeno pustil svojih pet centov. Publika vas je tako grdo obkolila, da ste venomer nekomu kazali hrbet(predstavljam si, da je s tem pri nastopanju podobno kot v vojni – ni dobro). Tko da je imel Krajnc verjetno kar prav, in je bila edina logična varianta, da prisotne vzameš kot kuliso in nagovarjaš kamero. Drgač ste se mi zdel pa dobri. Dopade se mi ta “it’s funny because it’s true” humor(čeprav… Mauhlerja in Tomića sem videl že lansko leto na Panču – precej recikliranih for).
    Aja, pa for the record(ne leti nate, ampak vseeno je vredno omembe): Gobarji se v gozdu NE derejo. Splošno znano je namreč, da lahko s hrupom splašiš gobe.

  4. perica - 19.06.2011 ob 11:00
    perica

    Hehe, tnx Pepi.

    Ja, kot sem pisal, publika je bila povsod, razen tam, kjer je za stand-up normalno. Ampak če nagovarjaš kamero, izgubiš stik s folkom v studiu, oz. ga nikoli niti ne vzpostaviš, in to sploh ni TV stand-up, ampak humorni TV monolog v slogu pokojne Nele Eržišnik. Slakonja je nekaj podobnega uspešno izvedel na Emi, ampak pravim … to ni stand-up.

    http://www.youtube.com/watch?v=Chm42uj6v5Q&feature=related

    Tole je TV stand up:

    http://www.youtube.com/watch?v=ASFmLuGIr78

    Reciklirane fore … to je zgrešena definicija nepoznavalcev žanra. Stand-up je eno samo ponavljanje for, dokler ne pripelješ besedilo do tega, da mu rečeš material. In potem ga še naprej izvajaš v tej končni obliki. Konstantno pa delaš na novih forah, ampak od starih se ne posloviš kar tako.

    Seinfeld je pred kratkim v londonskem O2 (vstopnina cca 100€) izvajal vse te fore, ki jih je izvajal ne le na živih nastopih, ampak tudi na Lenovem in Lettermanovem šovu pred milijoni. Zakaj pa ne bi, saj je garal, da je prišel do njih.

    Bo pa pri nas trajalo vsaj še 10 let, da večina pošteka, da je ustvarjanje solidne stand-up točke dolg proces poln ponavljanja.

  5. Nejc - 19.06.2011 ob 15:52

    Meni se je zdelo, da je imel Tin najtežjo nalogo, ker ljudje sploh niso vedli kaj pričakovati. Za moj okus mogoče prevečkrat uporabljen “ampak”, ampak se je pa videlo, da so ljudje v publiki več ali manj uživali.
    Pri Klemnu ni bil nastop prikazan na enak način in pred TV človek dobi feeling, da ga publika ne razume.
    Dušan si je vzel čas in naredil uglajen uvod, zato mislim, da so ga ljudje lahko lažje sprejeli in se mu nasmejali.
    Pred TVjem sta me oba, Dušan in Perica nasmejala. Vsake toliko časa pokažejo tudi kakšno babico, ki se nasmeje, kar mislim da je dalo veliko ljudem pred TVjem dovoljenje, da se tudi oni. Zmagali bi, če bi bila publika ozvočena, ker potem sploh ne bi bilo potrebno kazati babic, ki se smejejo.

  6. tyschew - 26.08.2011 ob 17:58

    šele zdaj pogledal zadevo-v bistvu samo standup (prebral že prej). ne vem, pri meni je vedno tako, da (malo) počasneje sprocesiram zadeve in se prva sodba pogosto izkaže za pretirano, ampak meni, ki sem vas vse videl tudi v “naravnem” okolju, se zdi, da vas je nekaj malo pohabilo. trema ali kaj drugega, ne vem, ampak nisem občutil tiste sproščenosti in pri vsakem se mi zdi, da sem opazil kanček nesproščenosti oziroma kot da vam (enim več, drugim manj) manjka nekaj, da bi se popolnoma sprostili oziroma prišli v tako stanje, kot ste na nastopih, kjer vam publika je iz roke ali pa vsaj do tistega občutka, ki ga imate, ko stojite na odru istega prostora že ne vem po koji put in se vam zdi tisti prostor kot dom. mogoče sem samo jaz, mogoče je pa res, ne vem, to ve povedat vsak od vas štirih zase. pa da ne maslam v nedogled in da se ne spuščam v podrobne analize, se bom ustavil. mogoče je pa res glavni razlog to, da se vzdušje iz studia ni preneslo “ven”.

  7. tyschew - 26.08.2011 ob 18:04

    pa a si ziher, da je treba na 48 minuti odvit zvok do konca?

    aja, mogoče ta predpostavka o nesproščenosti izhaja iz tega, ker se res izdatno sliši samo nastopajočega in pride vsak dih, variacija glasu in podobno toliko bolj do izraza. verjetno bo nekaj na tem.

    pa sori za analiziranje ali pametovanje, vem da zapis ni bil namenjen ravno temu.

  8. PERICA » 2013 - 29.12.2013 ob 02:06

    [...] Stand-up je končno prispel na TV! V resnici je že  bil, na mariborskem RTS-u. Vseeno pa je Tinova oddaja Planet stand-up nedvomen korak naprej v tej smeri. Tin, v sodelovanju z Venom Jemeršičem, se je potrudil in ponudil res raznoliko ponudbo komikov. Vsi smo seveda šli ven z najbolj mainstreamovskimi vsebinami. No, moj bit Pismo je manjši odklon, ni ravno mainstream bomba, je bolj za ljubitelje izpiljenosti/. In temu primeren je bil odziv splošne publike. Disko je pričakovano bilo zelo dobro sprejeto, Pismo je, pričakovano, popušilo. Govorim seveda o generalnem sprejemu pri publiki pred zasloni. Ko gre za TV stand-up, je publika v studiju zelo nepomembna. To so me izučili že Heroji. [...]

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !