PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

Uspelo je

31.01.2012

Posnetki iz štirih kamer za DVD iz enoinpolurne solo stand-up predstave Rojen v Jugi so varno naloženi na diske in čakajo na začetek montaže. In večjih kiksov hvala bogu ”1” nisem naredil. Aaaahhh.

Živčnost mi ni dala miru že dan pred predstavo, čeprav je takrat bilo jasno, da bo razprodana. Napol prazno dvorano je težje nasmejati, sploh pa držati v vajetih dlje časa. K sreči sem se lahko zanesel na Tina za organizacijske stvari ter na Murča za snemanje. Slednji je priskrbel še petega snemalca, tako da se je eden lahko posvetil izključno snemanju zvoka. Posnetki so videti res fajn, že zaradi tehnične kvalitete bo to nov mejnik. Pa tudi last minute odločitev za scenografijo je bila odlična. Atmosfera rahlo razmetane dnevne sobe s tadadadam – klavirjem!

Material sem razdelil v štiri sklope. Prvi je bil avtobiografski (avdicija SIT, Rojen v Jugi, Koper, Potok, Imena mest), drugi iz predstave Banzaaaj, tretji o državah in narodih (Juga, Komunizem-kapitalizem, Romunija, Kitajci, Rusi) in četrti o moško-ženskih odnosih, z najnovejšim dodatkom in trenutno daleč najljubšim bitom – Pismom. Za bis pa Živali. Imel sem pripravljenih še 4-5 onelinerjev in krajših bitov, za vsak slučaj. Od daljših starejših bitov sem izpustil le bita o modi ter o oddaji 24ur, ki je nekoč bil absolutna zmaga, a ga je precej povozil čas. Pa tudi pleh je.

Publika je bila odlična. Na vprašanje koliko je tistih, ki me prvič vidijo nastopati, je od petstotih zaploskalo okrog dvesto rok. Torej, bilo je precej tistih, ki so zlasti glavni del uvoda (Rojen v Jugi) že doživeli. Nekateri tudi večkrat. Zato (in zato, ker tokrat ni bilo vedno žrtvujočega se Tina, da uvodoma ogreje publiko) odziva ni bilo toliko, kolikor ga je točka navadno deležna. Šele po kakšnih 20-25 minutah se je vse zares poklopilo.

Ker nisem imel veliko izkušenj s celovečernimi solo nastopi, sem se pozanimal glede oscilacij. Tako Tin kot Godler sta mi pritrdila, da je res, da odzivnost publike po 45 minutah pade za določen čas, navadno okrog 10 minut. Moram reči, da tega padca nisem močno občutil. Najbrž zato, ker sem tja umestil Gilgameša, ki je že sam po sebi dovolj bizaren, da več kot toliko odziva ne more imeti. Edini bit, ki sem ga nehote preskočil, bi moral tukaj slediti. Zgodba o tem, kako sem čisto prvič Gilgameša izvedel v Cankarjevem domu pred Türkom in Bučarjem in že pol ure kasneje s porivanjem vžigal svojo zaruznjeno petko s pomočjo dveh klošarjev. Jebi ga, kdaj drugič.

Proti koncu šova se je vzdušje stopnjevalo in sem predstavo zaključil na vrhuncu. Kljub nemaloštevilnim polurnim nastopom v preteklosti, kjer se je folk davil od smeha, takega zaključnega aplavza kot v četrtek še nisem doživel. Publika močno ceni dolžino nastopa. Čutil sem tudi podporo ljudi, ki me spremljajo dalj časa, tako kot na Panču 2010. Zaradi njih sem v program umestil novejše bite SIT, Litar je litar in Pismo.

Z izvedbo seveda nisem povsem zadovoljen. Res sem vesel, da nisem naredil večjega kiksa in mislim, da je večer bil res lep in smeha poln, zaključen na pravi način in v pravem trenutku, ampak vseeno sem vseskozi delal veliko manjših napak, ki si jih nisem želel na DVDju. Ravno tako me boli, da je točka Rojen v Jugi na tehnično slabšem posnetku iz festivala Lent 2009 občutno uspešnejša. Ampak nikoli ne veš kako bo kaj šlo, to je tudi največji čar nastopa v živo.

Sve u svemu, uspelo je! Če jutri umrem, sem pomirjen, ker me bo velik del stand-up ustvarjanja preživel v video obliki. Delček nesmrtnosti, to je tisto, česar si vsi umetniki želijo, na čelu s kolegom Gilgamešem. To je jasno izraženo tudi na spodnji glineni tablici, v sedemnajsti vrstici desno.

  1. Zeusu, seveda, komu drugemu.”
  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 31.01.2012 ob 18:14 pod Avtorsko, Emo, Komedija, Stand-up comedy, Video, Vse. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

4 odgovorov na “Uspelo je”
  1. Minđi - 31.01.2012 ob 19:48

    Prej te nisem poznal, ampak, ker zaupam prijateljici, ki mi je zatrjevala, da si dober, sem vseeno riskiral. Ni mi žal, nasprotno, navdušen sem bil. Ampak si nas že takoj kupil s presenečenjem pod stolom.Z gesto, vsebinsko. Ej, če bi me vprašal kaj delam, sem imel pripravljen odgovor;
    Jebem radoznale! Bi pasal v ta jugonostalgičen filing.
    Vse najnaj na tvoji poti!

  2. perica - 31.01.2012 ob 21:04
    perica

    Hah! Res je, “jebem radoznale” je odmev frajerstva jugoslovanske ulice. Zveni kot nekakšno prejšnje življenje. Vse dobro tudi tebi!

  3. Kristijan - 1.02.2012 ob 17:58

    Zdravo,

    se povsem strinjam z naslovom tegale bloga, res ti/vam je uspelo. Na vprašanje, ali te vidim prvič, nisem ploskal. Videl sem te že na Panču, pa tudi na kakšnih manjših klubskih nastopih, tako da kar nekaj materiala že poznam. Kljub temu pa sem bil po koncu nastopa … no ja … bo kar pravi izraz – fasciniran. Kapo dol za vse skupaj!

    Tvojemu blogu ne sledim redno, zato so bila moja pričakovanja pred nastopom nekoliko drugačna, kot si sam tu napisal. Naslov me je napeljeval na idejo, da bo Juga res osrednja tema in celoten šov nekakšen “izbor” vseh šal, ki se dotikajo te teme (z dodanimi novimi). Je pa to najbolj straightforward interpretacija naslova, ki odlično zajame (naslov, namreč) tudi tako zasnovan šov, kot je bil tale. Pa glede na to, da sem Jugo ujel z zadnjim vlakom, je meni še ljubše, da ni bil zgolj Vučko in Bajadere. :)

    Tudi sama scena (predvsem klavir, ja) me je verjetno napeljevala na misel, da bo tokrat morda rahel odmik od “klasičnega” stand up šova. Pa v končni fazi res ni bilo … In da ne bo pomote, vsem tem pričakovanjem navkljub na koncu niti slučajno nisem bil razočaran (obratno: 1,5 h Perica materiala v razprodanem placu, “kva češ bolžga”). Sem pa že bil priča primeru, ko se je nek junak v publiki čutil nategnjenega, ker ni dobil tistega, kar je obljubljal naslov stand-upa (problem je itak v junaku, se razume). In ni ostalo le pri negodovanju, precej uspešno je komiku uničil nastop.

    Sicer pa se mi zdi, da si precej uspešno krmaril skozi celoten nastop. Ne vem, nisem imel občutka, da bi kje energija šova padla ipd. Na začetku sem bil prepričan, da boš bolj pogosto drezal v publiko. Verjamem pa, da smo v publiki lahko z nedomišljenimi odgovori precej zajebani in ti ne damo iztočnic za razvit zadevo.

    Kakor koli, za moje pojme je bil šov čista zmaga. Tudi dejstvo, da je šlo za pretežno “star” material me kot nekoga, ki ga že pozna, ni motilo. V bistvu z užitkom opazujem, kako nek bit razvijate in dopolnjujete, kako bit raste.

    Aja, majkemi, da sem pogrešal “deja-vu” jopco. :) Pa “standup na playback” tud, no. In ja, pritrjujem, s Pismom imaš eno precej dobro novo točko v svojem repertoarju. S celim šovom pa stand-up standarde postavljene spet malce višje.

    “Rojen v Jugi” si zasluži daljše življenje od enkratnega šova. Pa hvala Tinu, da te je sprovociral za tole :)

    LP, Kristijan

  4. perica - 2.02.2012 ob 00:05
    perica

    Kristijan,

    Najlepša hvala za izčrpen feedback, opozorilo in laskave besede.

    Tudi nekaj mlajših komikov, ki so bili v publiki, so mi rekli isto. Kljub temu, da poznajo večino mojega materiala na pamet, so pričakovali, da bo cel šov navezan na Jugo. Jaz pa sem preprosto naslov potegnil iz imena moje najprepoznavnejše točke. Šov pa oblikoval tako, da se vse povezano s tem znajde v prvi polovici.

    Primarni namen scenografije je bil popestritev posnetkov. Črno ozadje je super za živo predstavo, ampak za posnet enoinpolurni monolog … ni ravno televizično. Zaradi domačnosti in pristnosti sem vzel še nekaj predmetov od doma.

    Deja vu jopo sem, tako kot Playback, izločil zato, ker sem predvideval, da bo kar nekaj folka, ki jih pozna s Panča, te fore pa itak imajo pravi čar samo v prvo. Pa vroče je v jopah :)

    Lepo je ugotovit, da obstaja folk v publiki, ki zares razume stand-up. Žal pri nas večina ne dojema žanra tako kot ti. Vse je še vedno na nivoju “daj mi nekaj kar razumem”, edini kritiki pa sta “car” in “bednik”. Ni ločevanja po zahtevnosti, originalnosti, pristnosti, slogu… ni prepoznavanja nijans.

    Sej bo sčasoma vse dozorelo. Čez kakšnih 10-15 let. Takrat pa nas bo dohitela zahodnjaška politična korektnost, pa mi bodo očitali nekdanje rasistične fore na račun Kitajcev :)

    Na Hrvaškem je občutno slabše, mi smo vseeno v zadnjih petih letih naredil velik premik. Poglej npr. kako je nek tip “pohvalil” Domagoja za tisto čemur v razvitem okolju s spoštovanem pravijo a crafted act.
    http://domagojpintaric.blog.hr/
    (zadnja objava, predzadnji komentar).

    Lepo bodi.

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !