PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

2013

29.12.2013

Povzetek leta. Tega že nekaj let nisem počel, pa dajmo tokrat.

Prva, glavna in največja novost je seveda ta, da sem postal oče. Tata, ata, ati, oči, foter. Ne vem kaj bom na koncu, ker še vedno ne govori. Star je točno pol leta. Dam mu še dva meseca počitka, potem sledi prvi basket trening. To, da tudi takrat najbrž še ne bo shodil, ni noben izgovor.

Lepotan. Na mamu. Poroko sva s Claudi prestavila prav zaradi možiclja na sliki. Se poročiva enkrat poleti. Če utegneva.

Na rit me je vrglo. Njo tudi, a ona je roko na srce vsaj vajena dela in tempa. Če pa si “svobodnjak”, “kreativec”, ki pogosto potrebuje samoto in čas v leru za bluzenje kot predfazo ustvarjanja, you have another thing coming. Vedel sem, da bo težko, vedel sem, da me bodo že pregovorna raztresenost, slaba porazdelitev časa in nesposobnost večopravilnosti v prvih letih starševstva drago stali, a nisem vedel, da bo TAKO težko. Čarobni dnevi polni miline in Življenja  … Pa za skočit skozi okno s tretjega štuka obenem.

Letos se mi je prvič zgodilo, da me je utrujenost na odru močno omejevala. To ni povezano zgolj z otrokom, ampak tudi z dejstvom, da sem v sodelovanju s Tinom in kasneje s Sititeatrom s polnimi jadri zajadral v celovečerne solo nastope. Do letos sem jih imel kakšnih 7-8, letos pa okrog 25. S predstavo Rojen v Jugi, ki se je iz tržno neambicioznega projekta video dokumentacije dosedanjega dela spremenila v zelo uspešno turnejo, sem dodobra poizkusil kaj pomeni celovečerni stand-up format. Sprva je šov trajal 1h20, toda z vsako novo ponovitvijo sem nekaj starega izločil in nekaj novega dodal.

Dodal sem očitno precej več, ker v zadnjih izvedbah sem nemalokrat nastop končal pri 1h45 ali 1h50. In tako se mi je septembra na predstavi v Kranju po zelo napornem dnevu, ki je sledil neprespani noči, že  po nekaj minutah nastopa publika kar zamajala. Morda je na počutje vplivalo tudi to, da sem tik pred izhodom na oder (med pompozno najavo, pravzaprav) v temi telebnil na tla kolikor sem dolg in širok. Šov mi je vseeno uspelo izpeljati v celoti in sicer tako, da sem vmes v kao menefregistični frajerski pozi, naslonjen na stojalo mikrofona dvakrat po 10 min v resnici počival in nabiral moči za nadaljevanje.

Še vedno mislim, da je optimalno trajanje za celovečerni stand-up med 1.15 in 1.30. Če gre za one man show, še manj. Razlog zakaj sem jaz včasih upravičeno, včasih res po nepotrebnem podaljševal nastop je ta, da sem se dokazoval samemu sebi. Hotel sem preveriti koliko lahko držim pozornost publike v idealnih pogojih. Večkrat sem slišal hvalnice raznim komikom, ki držijo pozornost publike uro in pol, dve in pol, pa sem hotel preveriti kako zahtevno je to v resnici. Ni blazno zahtevno. Nič težje ni kot sestaviti in izpeljati udarni polurni set brez “premorov”. Le štofa moraš imeti dovolj.

Uspelo mi je izpeljati projekt Stari, umrl sem! Okrogla miza komikov pred živo publiko na Festivalu Lent. Publiko, ki je v resnici prišla na stand-up oz. na smeh in ne na debatni večer. Nekaj jih je pravzaprav prišlo na Vida Valiča, ki je pomotoma bil najavljen kot eden izmed gostov. Ko so slišali, da ga ne bo, se jih je kakšnih 20 obrnilo in odšlo, jamrajoč, da so prišli predvsem zaradi njega, da ga vidijo v živo. “Onega s televizije”. Ker je namen večera bil predstavitev resnične, zaodrske plati komikov in žanra, sem izjemno vesel, da so te amebe zapustile prizorišče. Opažam, da vedno bolj preziram potrošniško, pasivno publiko, ki medijem po ovčje absolutno prepušča vlogo električnega pastirja.”Narod je vstal!” Narod je tup. Posameznika cenit. Jebeš narod.

Kakorkoli, večer je bil velik uspeh, kamere so ga super zajele, mislim, da bom v sledečih mesecih končno imel dovolj časa, da se posvetim montaži. Novembra in decembra sem zaslužil dovolj, da se bom lahko brez slabe vesti posvetil temu nedonosnemu projektu.

Stand-up je končno prispel na TV! V resnici je že  bil, na mariborskem RTS-u. Vseeno pa je Tinova oddaja Planet stand-up nedvomen korak naprej v tej smeri. Tin, v sodelovanju z Venom Jemeršičem, se je potrudil in ponudil res raznoliko ponudbo komikov. Vsi smo seveda šli ven z najbolj mainstreamovskimi vsebinami. No, moj bit Pismo je manjši odklon, ni ravno mainstream bomba, je bolj za ljubitelje izpiljenosti. In temu primeren je bil odziv splošne publike. Disko je pričakovano bil zelo dobro sprejet, Pismo je, pričakovano, popušilo. Govorim seveda o generalnem sprejemu pri publiki pred zasloni. Ko gre za TV stand-up, je publika v studiju zelo nepomembna. To so me izučili že Heroji.

Z Jernejevo izdatno pomočjo pri pisanju in z Blaževo ponujeno roko sem posnel 20 kratkih oddaj Bonton šnelkurs. Zabeležil sem 84 nastopov, med katerimi je bilo res veliko zelo uspešnih. Neuspešnih malo (ob zaključku leta sem zabeležil 4 od cca 30), katastrofalnih pa praktično ni bilo. V čast mi je bilo nastopiti za košarkarsko reprezentanco, navdušen sem bil, da nam je v sodelovanju s Komedijo pod zvezdami uspelo napolniti veliko dvorano hotela Union.  Najboljši nastop leta pa je bil prav pred kratkim, ko sem v Sititetaatru zabaval kolektiv Zdravstvene šole Ljubljana. Odlična publika, perfektna predstava. Skoraj dve uri smeha do stropa.

S Claudi sva februarja obiskala Sarajevo. Zanjo je to bil prvi obisk, zame drugi. Prvega se ne spomnim, star sem bil 4 leta. Za popestritev stand-upa s sorodnimi stvarmi sem marca prvič tekmoval na Proznih mnogobojih. Prijavil sem zgodbo Ajmo u ribu in v finalu osvojil 2. mesto. Zasluženo je zmagal Zoran Knežević, možakar je velemojster kratkih zgodb.

Leto 2013 je minilo tudi v znamenju Vid in Pero šova, za katerega skupaj s Cecotom in Alijo že dve sezoni pišem fore za uvodni stand-up. Druga ekipa sta Stare in Bohn. Skeče so po novem prepustili za to specializiranima ekipama, ki ju sestavljata Dule in Mirza ter Gašper in Vasko. Delo je fajn, delamo po naročilu za ciljno publiko, brez čustvene naveze na humorni material, ki je večkratno zdrobljen in nanovo sestavljen tako, da ustreza gospodinjam in otročajem, ki oblikujejo ratinge.

On the down side, zaključil sem s projekcijami filma Leto, ker se je izkazalo, da ljudi podobni fimski večeri preprosto ne zanimajo. Kljub temu, da sem ga predvajal skoraj izključno v placih, kjer stand-up živi. Res škoda, ker sem vložil srce in dušo v ta film. In zares ogromno dela. Tretjega junija sem si na prvem poletnem basketu zlomil roko, par tednov pred Tristanovim rojstvom. Še zdaj ni 100%, kljub mojim vajam in nekoliko prepozni fizioterapiji. Dobro je, moglo je biti i mnogo gore.

Veliko sreče in zdravja v prihajajočem letu vam želim.

Perica

  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 29.12.2013 ob 02:05 pod Avtorsko, Foto, Komedija, Slovenija, Stand-up comedy, Vse. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

4 odgovorov na “2013”
  1. Bralec - 30.12.2013 ob 16:17

    Od kje ti ideja, da Pismo ni bilo dobro sprejeto? Ok, ja, tista fora z diskom je bla res bolana (upam si reč, da najboljša v celi sezoni oddaj), samo meni je bil tut Pismo čist sick (ajde, tam med TOP 10 for oddaje 100 %). Ma, legenda si, evo, moja novoletna ločljivost je, da te enkrat vidim tudi na odru. Letos ste me ufurali v standup preko internetnih kanalov (tut Apparatusa), naslednje leto se vidimo v teatru.

    Srečno!

  2. miran - 10.01.2014 ob 11:24

    Čestitke za vse delovne dosežke in lepe želje še za naprej. :)

    Za froca pa ne čestitam, ker to pa res ni nič takega. Pet minut posla, pa ga maš. :P

  3. perica - 12.01.2014 ob 20:06
    perica

    Bralec, me veseli, da sta ti bila všeč tako moj nastop kot oddaja v celoti, ampak … kao što rekoh – generalno.

    Miran, ;) Pet minut posla, pa ga maš – posla za cel lajf.

  4. miran - 13.01.2014 ob 06:08

    Cel lajf? Jaz rečem 18 let. Potem leti ven iz hiše in ni več moj problem. :mrgreen:

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !