PERICA JERKOVIĆ

Comedian and šlager singer

« | | »

Prva anekdota s kapsi

10.07.2015

S Klemnom Bučanom se vračava z nastopa, ura je nekje 23h.

Prispeva v Ljubljano, z Dunajske zavijeva levo, se peljeva po Masarykovi in se bližava križišču, na katerem je levo glavna avtobusna, desno pa kebab Konkurenca, kamor sva namenjena.

Ker tam ni pametnega parkinga, je edina privlačna lokacija parking za avtobuse direkt nasproti Konkurence. In imaš dve opciji: greš vse do naslednjega semaforja, zaviješ levo in se pripelješ nazaj med avtobusno in železniško. To je seveda prekršek, ker vmes je dovoljeno le za buse in taksije.

Druga opcija je še večji prekršek. Zaviješ levo, češ da boš v polkrogu šel nazaj proti Dunajski, potem pa takoj desno (v nasprotno smer enosmerne ceste, na kateri je prepovedan promet za osebna vozila pa do parkinga, ki je prepovedan za osebna vozila) in hop – na parking za buse!

Obstaja tudi tretja opcija in to je, da kot normalen človek zaviješ desno na Miklošičevo in tam iščeš parking (good luck!) in/ali namesto nezdravega kebaba vzameš nezdravi burek, ampak …

Demokracija ni za povsod, še posebej ne za šoferske odločitve, toda tukaj se oba zelo strinjava – opcija dve. Kdo pa bo opazil teh 5 metrov v nasprotni smeri?

Problem je edino ta, da se pred nama pelje policijski avto.

Upočasnim kolikor se da in gledam kako zavijajo v Miklošičevo, potem pa počasi, počasiiiiii …. levoooo …. hop-desno! Haha, niso videli!

Izstopiva iz avta, Buč se neki preteguje, zraven mene pa se parkira nek avto. Šipa se spusti, za volanom sedi tip, sovoznica pa okrog vratu ima neko vrvico in na njej izkaznico, ki mi jo kaže skozi okno. Ko FBI, jebote. Pred njo pa nek hud komp. Ne hud varianta Mac, ampak hud v stilu tipkovnica iz Star Trek.

“A veste, da ste storili prekršek?”

Jao, đe me nađe, ajd beži s to Star Trek mašino, pa lovi tipe kot je uni iz Die hard, uni, ki mu Brus Vilis reče jipikaje madafaka, take zajebavaj, ne mene, pusti mene, da grem po kebab, ne mi rečt, da bom jebeni kebab plačal 300€ al 150 če plačam v osmih dneh … Samo ne mi pribit kazni, ki mi bo pojedla honorar, si mislim in sem prijazen:

“Ja, vem … Jebi ga, lačna sva bila …”

V tem trenutku uleti Buč:

“Kva je zdej, a bomo jedl al ne …”

Se nagne proti njima in hitro skapira, da sta pandurja.

“Aaaaa, andrkavr kaps! Veste kolk sem se jaz vas včasih bal!!!”

Pizda Buč, bodi tiho … Tip sproščen, kot da je srečal teto iz Reutlingena.

“Včasih?”, reče ženska.

“Ja, včasih, ko sem delal pizdarije. Zdej jih več ne … tolk.”

“Ja, zdaj jih dela tvoj kolega.”

Jaz se še enkrat opravičim za prekršek, Buč vmes pribije:

“Perica, jaz sem mislu, da sta onadva tvoja fana in da hočta avtogram! Majke mi!”

Odločita se, da “ostane na opozorilu”, midva namesto Konkurence skočiva v Ajdo in jima na poti nazaj prineseva pijačo. Sprva nočeta sprejet, midva “komika” ju začneva z vso resnostjo prepričevat, da ni z najine strani, temveč kolegi Albanci častijo, glih danes imajo nek “policijski happy hour” … in končno sprejmeta.

In se razidemo. Kot ljudje.

  • Share/Bookmark
 

Avtor perica, zapisano 10.07.2015 ob 00:28 pod Avtorsko, Komedija, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Prva anekdota s kapsi”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !